Kulturni dan smo razdelili v dva sklopa. V interdisciplinarni del, kjer učenci delujejo individualno oziroma po skupinah, in na ogled razstave, kjer so učenci razdeljeni na 14 skupin.
Pri delu v prvem sklopu je pomembno predvsem, da se učenec seznani z določenim problemom. Pri individualnem delu poizkuša predvsem zbrati informacije o danem problemu in si ustvariti neko splošno sliko. Pri skupinskem delu pa sledi izmenjava informacij in podajanje informacij s strani mentorja oziroma učitelja. Učencem smo pustili prosto odločitev, katero področje jih zanima, tako da so se sami odločili za predmet, pri katerem bodo sodelovali. Kar nekaj se jih je odločilo za sodelovanje na več področijh.
Učenci so si pri zbiranju gradiva pomagali na različne načine. Najbolj pogosti mediji so jim bili razni učbeniki, strokovna literatura, video kasete, reprodukcije likovnih del, spletne strani ipd. Se pravi, da smo naš projekt zasnovali tako, da je bil namen dela v prvem sklopu predvsem zbiranje podatkov in urejanje le-teh v prvo sliko o danem problemu.
V drugem sklopu sledi obisk razstave o Leonardu in njegovem delu. Učence smo razdelili na 14 skupin. Skupine so sestavljene mešano glede na razred in tudi spol. Kriterij, po katerem smo formirali skupine, je bilo predvsem področje, v katerem so sodelovali učenci. Ta kriterij smo izbrali predvsem zaradi večjega zanimanja učencev za razstavo in dopolnjevanje znanja, ki so ga imeli. To pa ne pomeni, da so učenci videli samo področje, ki jih je zanimalo, ampak so po končanih obveznostih na delovnih listih imeli možnost ogleda tudi področij razstave, ki niso bila naravnost vezana na njihovo delo v projektu. Skupine so bile sestavljene tudi po kriteriju sposobnosti učencev, tako da je vsaka skupina vsebovala učence z višjimi in nižjimi sposobnostmi. Na ta način smo omogočili ravnotežje med skupinami in manj uspešne učence pomagali motivirati. Manj uspešni učenci tako niso že v začetku izgubili motivacije, ampak so se veselili, ker so sodelovali z boljšimi učenci. Skupine so bile razdeljene tudi po več področijih; umetnost, zgodovina, tehnika, fizika in matematika, biologija itd.
Zadnja, 14. skupina, je bila sestavljena iz učencev, ki so imeli povsem drugačno nalogo. Ta skupina se je lahko prosto sprehajala po galeriji in iskala motiv, ki jih je privlačil, in ga poskušala upodobiti na likovni ploskvi. Naloga zahteva predvsem veliko zbranosti in samomotivacije, saj učenci niso dobili natančnejših navodil oziroma naloge, odločiti in ravnati so se morali po svoji volji. V tej skupini je bilo kar nekaj učencev, ki imajo pri rednih učnih urah težave z vedenjem, ki izhajajo največkrat iz neprilagodljivosti okolju oziroma nezmožnosti zbranemu sledenju učni snovi. Ker pa so vsi ti učenci zelo kreativni in občutljivi za likovno dojemanje, smo jih uvrstili v skupino, kjer se zahtevajo predvsem te vrline. Kasneje se je izkazalo, da smo ravnali zelo dobro, saj jih je individualno delo močno motiviralo in jim je naloga, ki je bila drugačna od drugih, vlila samozavest in odgovornost do dela, ki so ga dobili.
V drugem delu prvega sklopa je sledilo delo po posameznih predmetih ali področijh. Učenci so zaključili svoje naloge, nekateri individualno, spet drugi skupinsko. Cilj je bil predvsem zbrati neke zaključke o delu, ki so ga izvedli. Pri nekaterih predmetih so učenci poročali povsem sami, pri drugih so jim pomagali mentorji oziroma učitelji.
Kot zaključek projekta smo pripravili razstavo o projektu in multimedijski računalniški program Da Vinci.